UVOD
Prekmurščina se precej razlikuje od ostalih slovenskih narečij. Dejstvo je, da je Prekmurje bilo velik del zgodovine izolirano od ostalih delov Slovenije, saj je bilo del Kraljevine Ogrske vse do leta 1919, zato se je v tem obdobju razvijalo v svojo smer. Deli se na dolinsko, goričko, porabsko, ravensko in soboško narečje. Prekmurščina ima besede slovanskega, madžarskega in tudi nemškega izvora, na kar so vplivale dolgoletne migracije ljudi iz vseh koncev Evrope.
Slovanski vpliv
.png)
Slika prikazuje Velikomoravsko pod vladarjem Svetoplukom (vir: Wikipedija)
V drugi polovici 6. stoletja so sem iz južne Rusije in Ukrajine prišli Slovani. Ti so prečkali Moravsko in se ustalili na našem področju. Od leta 833 pa do začetka 10. stoletja so ti živeli pod kneževino Velikomoravsko, ki je obsegala današnjo Češko, Slovaško, Madžarsko, manjši del Ukrajine, severne Srbije, Hrvaške ter Prekmurje. Ob prihodu na nova ozemlja so bili Slovani preprosto pastirsko-poljedelsko ljudstvo, ki se je najraje naseljevalo na območja z bogatimi zalogami vode ter širokimi pašniki. Svoje pokojnike so Slovani sežigali na grmadi, nezgorele ostanke pa pokopavali. Med letoma 871 in 894 je tej kneževini vladal Svetopolk Veliki, rojen na tleh današnje Slovaške. Slovaški pisec Ivan Stodola je v svoji drami Kralj Svetopolk pisal o Svetopolkovih bojih z Nemci ter o tem, kako je kralj uradno sprejel krščanstvo, pod kožo pa je še vedno bil zvest poganski veri. Dokaz, da smo Prekmurci in Slovaki nekdaj bili del iste države oz. da oboji izhajamo iz plemena Moravskih Slovanov nam priča tudi to, da imamo dosti skupnih besed. V oklepaju je napisan prevod v knjižno slovenščino: ešče (še), kefa (krtača), mrkva (korenček), tanjer (krožnik), potač/otuč, kotačka (kolo) , dvere (vrata), flaška (steklenica), fčela (čebela), ogrke/uhorky (kumarice), vankiš/vankuš (vzglavnik), ograd/záhrada (vrt) itd. Po genetskih raziskavah je gen R1A v Republiki Sloveniji najbolj prisoten na Goriškem, na drugem mestu pa smo Prekmurci. Gen R1A je v Evropi najbolj prisoten pri Slovanih ter baltskih narodih, torej smo genetsko najbližje ljudem iz vzhodne Evrope.
.jpg)
(vir: Deleži Y-DNA skupin po regijah Slovenije, Slika je bila predstavljena na 12. mednarodni konferenci Izvor Evropejcev, Ljubljana 2014)
Naprimer stara prekmurska beseda za zelje je "kapüsta", ista beseda se še danes uporablja v Rusiji, v Litvi pa ji rečejo "kopūstas", v Latviji pa "kāposts". V knjižni slovenščini se dela prostemu dnevu navadno reče "praznik", v prekmurščini pa se mu reče "svetek" ali "svejtek", v Latviji "svētki", v Rusiji pa "svjatok". Ukrajinska beseda za vrat je "šyja", ruska "šéja", v Prekmurju pa uporabljamo "šinjek". Beseda "čislo" se v ruščini uporablja za številke, v prekmurskem narečju pa za rožni venec, morda je tukaj povezava zato, ker je rožni venec molitev ponavljanja.
Zanimiv je izvor besede "geli" (slovensko: Mar ne?) Beseda je sestavljena iz ge in li. Li se uporablja tudi v drugih slovanskih jezikih npr. v ruščini je "Ne pravda li?" (Mar ni tako?) in v češčini "Jestli?". V severnem delu Prekmurja se črka j velikokrat spremeni v g, torej "geli?".
Svetopluk Moravski (vir: robertharding, picfair.com)
Madžarski vpliv
Ogri ali Madžari spadajo med ugrofinske narode. V preteklosti so bili dobri konjeniki in tako prodrli na zahod. Arabski pisatelj Ibn Dasta, ki je živel okoli leta 912., je na podlagi starejših virov opisal Madžare za tisto obdobje, ko so živeli ob Črnem morju. Zapisal je, da so prebivali med Bolgari in Pečenegi. Namesto hiš so imeli šotore, v katerih so stanovali. Potovali so iz kraja v kraj in si iskali dobrih pašnikov. Leta 893 so Madžari prišli v Panonsko nižino. To je bilo za madžarske konjenike idealno, saj so se takrat naši predniki bojevali kar med seboj; takrat je bil prisoten konflikt med Arnulfom Koroškim in Svetopolkom. Takrat so naši predniki imeli kar dve državi: Karantanijo in Velikomoravsko. Leta 899 in 900 so Madžari prišli v severno Italijo in ropali po Lombardiji. Nato so se vrnili v Panonijo, sklenili zavezništvo z Moravani in jo skupaj z Moravani izropali. Namreč, ropanje Panonije s strani Madžarov in Moravanov je bil kot odgovor oz. maščevanje na češko-bavarsko pustošenje Moravske. Leta 906 so Madžari prekinili zavezništvo z Moravani ter Velikomoravsko uničili ter tako za naslednjih tisoč let ločili Prekmurce od Slovakov, s katerimi so prej bili del iste kneževine. Med njimi so naredili široko steno in skoraj iztrebili panonske Slovane.
Madžari(vir: Feszty Árpád, slikar)
Po večletnih krvavih borbah so se v Panonski nižini naselili Madžari in v času sv. Štefana tukaj uvedli svojo kraljevino, pod katero so prišli tudi naši predniki. Prekmurski Slovenci so se dosti naučili od Madžarov kakor tudi Madžari od Slovencev. Madžarom je bilo poljedelstvo tuje, saj so živeli kot nomadi - poljedelstva so jih naučili Slovenci. Še danes se v madžarščini uporabljajo besede, ki so našega izvora: Járom (jarem), szán (sani), kasza (kosa), bot (bot), dorong (drog), kulcs (ključ), szoknya (suknja), patak (potok), rôna (ravnica), baràzda (brazda), vihar (nevihta), szalma (slama), répa (repa), málna (malina), mocsár (močvara), konyha (kuhinja), kovács (kovač) itd.
V 11. in 12. stoletju se je madžarska fevdalna uprava okrepila, pravtako se je organizirala cerkvena uprava, madžarska kraljevina pa je trgovala s sosednjimi državami. V tistem obdobju so Prekmurci z Madžari zaživeli skupno politično, gospodarsko, versko in kulturno življenje. V tem obdobju pa je bila situacija obratna: madžarske izposojenke so prišle med slovanske jezike. V času, ko smo bili Prekmurci del Ogrske so se na našem področju uporabljale tudi besede madžarskega izvora, ki so se uporabljale v politiki in vojski, vendar so kasneje izginile: követ (poslanec), vármegya (županija), pajž (ščit), harcivati (bojevati se), šišak (čelada), katana (vojak), orsački gyüleiš (državni zbor) itd. Vpliv madžarščine se kaže tudi v še-živečih besedah kot so: beteg (bolezen), batüvanje (žaljenje), kivanüvati (želeti), dičiti (častiti), tepsi/tepsija (pekač/korito), ete (tukaj), badžusi (brki), gezero (tisoč), hasek (korist), birka (ovca), varaš (mesto), labda (žoga), cimbalaš (cimbalist), bajcar (rudar) itd. Da so madžarske besede prišle v vsakdanjo rabo pa je kasneje še pospeševala politika 19. stoletja, ki je nemadžarom vse bolj omejevala rabo maternega jezika v cerkvi in šoli. Namreč, v Ogrskem kraljestvu je živelo več različnih narodov: Madžari, Romuni, Slovaki, Rusini, Hrvati, Srbi, Nemci (ti niso imeli enotne narodne strukture temveč so bili razpršeni po celi državi), Romi ter prekmurski Slovenci.
Obseg Ogrske kraljevine okoli leta 1000 (vir: Wikipedija)
Nemški vpliv
Potem tukaj nastopijo še prekmurske besede nemškega izvora, ki so v našem besednjaku prisotne zaradi različnih razlogov: kneza Kocelj in Pribina sta v 9. stoletju sem naseljevala Nemce iz Solnograške in Bavarske, avstrijski cesarji so v začetku 18. stoletja sem naseljevali nemške kmete in obrtnike, saj je primanjkovalo delovne sile (ti nemški naselniki so se potem pomešali s Slovenci) ter tudi zato, ker je v obdobju industrijske revolucije dosti Prekmurcev šlo delat v Nemčijo in so izposojenke "prinesli" s seboj domov. Tako kot so se Nemci skozi stoletja priseljevali v Prekmurje so se tudi prekmurski Slovenci priseljevali v Nemčijo zaradi boljšega življenskega standarda.
Zagotovo so vam znane besede kot npr. ancug, bormašina, šparat (šporhet), cajt, cvinga, žajfa, šraufenciger, fuzbal, šefla, štrik, dihtunga, šrajf, šteker, štrom, šuhi, gvint, knedl, šnicl itd. Dejstvo je, da se besede nemškega izvora pri nas uporabljajo že stoletja, toda neglede na njihov ogromen obseg jih knjižna slovenščina ne priznava. Jezikoslovci so pač morali ustvariti enoten slovenski knjižni jezik, zato so večino besed nemškega izvora "izbrisali", se pa še danes uporabljajo med navadnim ljudstvom.
Zaključek
Z vero v Boga - Za kralja in za domovino (prapor jugoslovanske kraljeve vojske med letoma 1918 in 1941)
Z letom 1919, ko se je Slovenska krajina priključila k državi SHS, ki bila predhodnica Kraljevine Jugoslavije se je Prekmurje po celem tisočletju ponovno združilo z ostalimi Slovenci. Seveda, ker stvari niso črno-bele je to imelo tako pozitivno kot negativno plat. Pravzaprav lahko na ta dogodek gledamo iz večih zornih kotov. Pozitivna plat je bila ta, da Prekmurci niso več bili del Ogrske monarhije in 17. avgusta 1919 v Beltincih praznovali ponovno pridružitev matičnemu narodu, ki je bila zgodovinski trenutek. Celo ogrske poštne znamke so prve dni po dejanski priključitvi Prekmurja pretiskali z napisom SHS oziroma Prekomurje SHS (Na dolgi rok je Jugoslavija bila odskočna deska za samostojno Slovenijo, zato je priključitev leta 1919 iz tega zornega kota dobra)
Tukaj pa je nastopila tudi negativna plat novega obdobja: Prva je bila ta, da je takrat v Prekmurju živelo 15.780 Madžarov. Veliko oseb madžarskega porekla je po priključitvi Prekmurja državi SHS odšlo, ali pa so bili izgnani. To so bili večinoma orožniki, učitelji, odvetniki, železničarji itd. Država SHS je leta 1922 uvedla popolni izgon madžarskih uradnikov. Torej priključitev državi SHS, ki je bila dobra za prekmurske Slovence je bila slaba za Madžare.
Pro-madžarski plakat iz leta 1920, ki nasprotuje Trianonski pogodbi ter priključitvi Prekmurja in Medžimurja državi SHS
Druga negativna plat je ta, da so prekmurski Slovenci so s tem začeli mešati svoje narečje s knjižno slovenščino kar je posledično povzročilo to, da je veliko starih prekmurskih besed, ki so jih uporabljali naši pradedje izginilo. "Prava prekmurščina" se je ravno ohranila na madžarski strani meje, kjer živi slovenska manjšina oz. Porabski Slovenci. Ti ljudje leta 1919 niso postali del države SHS in zato še naprej ostali pod Madžarsko. Ker Porabci niso občutili vpliva knjižne slovenščine so s tem ohranili več starih prekmurskih besed. Zato bi danes kar nekaj izrazov, ki so jih uporabljali naši predniki za mlade generacije bilo nerazumljivih.
Tukaj je nekaj primerov stavkov v stari prekmurščini s prevodom v knjižno slovenščino:
Odvecsara szta sla po varasi po lepoj ceszti (Od večera sta šla po mestu po lepi cesti)
Po szvojem znacsaji je nase szlovenszko lüdsztvo mirno (Po svojem značaju je naše slovensko ljudstvo mirno)
Sztari Planjavec je bio escse trden mozs, cseravno je vertivao zse nad treszeti let (Stari Planjavec je bil še trden mož, čeprav je gospodaril že preko trideset let)
Bio je mozs i te mozs je odiseo v tmicsno nocs ogen iszkat (Bil je mož in ta mož je odšel v temno noč ogenj iskat)
Od kucse do kucse je seo i klunkao na vszaka vrata (Od hiše do hiše je šel in trkal na vsaka vrata)
Poimenovanja za mesce v stari prekmurščini: Január, februàr, március, aprilis, màjus, junius, julius, augusztus, szeptember, október, november in december
Viri in literatura:
Naselitev Slovanov: Elena Mannová, Slovaška zgodovina, Založba Slovenska matica, 2005
Svetopluk: Ivan Stodola: Kralj Svetopolk, 2013, staroverci.si link
Besede ruskega in baltskega izvora: Young, Steven, Tone in Latvian borrowings from old Russian. Stressing the past: Papers on Baltic and Slavic accentology, 2009 link
Boji med Slovani in Madžari: 1. dr. Joško Šavli, Karantanija, 2007, str. 160, 2. Madžarska zasedba in naselitev slovenske Panonije, spletna stran hervardi.com link
Besede madž. izvora: Előd Dudás, Vprašanje časa prevzema madžarskih izposojenk v prekmurski knjižni jezik, 2014 link
Naselitev Nemcev: 1. dr. Matija Slavič, Narodnost in osvoboditev Prekmurcev, 2. prof. dr. Fran Kovačič, Slovenska Štajerska in Prekmurje, 1926, 3. Ivan Zelko, Zgodovina Prekmurja, Pomurska založba, 1997
Izgon Madžarov v obdobju Kraljevine SHS: 1. Attila Kovács, Številčni razvoj prekmurskih Madžarov v 20. stoletju, Ljubljana, 2006, 2. Varga Sándor, A szlovéniai magyarok helyzete 1919–1941 között. Muratáj 94/1, Lendava/Lendva 1994, 86. link
Povedi v prekmurskem narečju: Kalendár szrcá Jezusovoga za navadno leto, 1943 link
Ostali članki
Zgodovina priseljevanja Nemcev v Prekmurje
Keltske naseldbine na panonskih ravnicah
Čarovnice v prekmurskem ljudskem izročilu
%20(2).jpg)
Ni komentarjev:
Objavite komentar